Trst je od vetra.

Januarja smo nastopili v Trstu, na obali mesta, v klubu Etnoblog, dogodek je bil izvirno poimenovan WHATEVER! RNR DISCO. Veter je bil močan, naše celinske duše je ob prihodu kar malo stisnilo. Ob pregledevanju fotk sta se dve znašli skupaj, s photoshopom združeni v dobro in slabo, vrženi kot eno z vsemi svojimi 128 barvami na planjave interneta. Megla, veter, če bi jo takrat že poznali, bi verjetno v avtu poslušali tUnE-yArDs - tako pa The Unicorns, ki jih lahko slišite tudi v spodnjem videu; izdelek našega bobnarja ter njegovih Barv&Lakov.

Silvesterski Poljub

Bila je zima mrzlih koncertov. Na silvestrovo, ob vstopu v novo leto, smo na Trgu francoske revolucije v Ljubljani ob drugi uri po polnoči zaključili silvestrsko rajanje (igrali so še Carina, Melodrom, New York-Ska-Jazz Enseble, ...). Dobro je bilo spet igrat v Ljubljani, pirotehnika je sicer nekaj dni prej, na božičnem koncertu v Kinu Metropol v Celju, delovala bolje, a zajček s steklenico piva je bil kljub temu srečen.

Razlogi za žur

Koncert Na Žuru z razlogom / zgodnji nastop, peklenski mraz, črno-belo, dobro založen backstage, barvice za oči, meglikasta noč, spodaj posnetek komada No offense.

Zraven pa oddelek za arhiviranje dodaja še video povabilo, s katerim smo oznanjali svoj nastop v Mariboru. Ter se dobro zabavali tekom snemanja.

Ka bum

27. novembra v Mariboru - na Glavnem Trgu - nastopimo kot predskupina MGMT.

I'm feeling rough, I'm feeling raw, I'm in the prime of my life.
Let's make some music, make some money, find some models for wives.

Facebook dogodek.

Opis dogodka na orto.si.

Pretežno sončno

Poletni čas smo zaokrožili s štirimi koncerti, v maju na festivalu Mesto Mladih v Novi Gorici, v juniju smo bili predskupina New Young Pony Club v Kinu Šiška, za konec pa dva koncerta v Kopru; v juliju v baru Kanela skupaj z Damirjem Avdićem in septembra skupaj z New Wave Syrio na Mišeli.

Spodaj je posnetek iz koncerta v Kopru, gre za komad Pony, ki je nastal med vajami za skupni nastop z NYPC.

Afrika

V začetku marca [2010], v Sloveniji je grizla trda zima, smo se s polno naloženim avtom odpeljali v Milano, se tam vkrcali na letalo in poleteli proti Kairu. Mejne formalnosti, čakanje, kmalu vkrcavanje na novo letalo. Pred vzletom še muslimanska molitev [Egypt air] in nato kakšnih 8000 km naravnost proti jugu.

Po pristanku v Johannesburgu hitro v kratke hlače in na lovljenje prtljage. Andrej iz Kapa Records, organizator turneje, nas pride pobrat z avtodomom in nas odpelje v  bazo, kjer se ob bazenu na soncu pražijo Red Five Point Star. V Afriko so prišli tri tedne pred nami, za njimi že en koncertni krog po Južnoafriški republiki, eden pred njimi.

Pozimi v tople kraje ali v dvanajstih urah iz bunde v kopalke, od megle do sončenja ob bazenu na 2000m nadmorske višine. Za preskok smo si vzeli dva dni aklimatizacije, nato smo začeli koncertirati. Drugi dan v Afriki smo po naključnem srečanju z Mellom, video ustvarjalcem, padli v snemanje videospota za Pedaliranje, ki je izpadlo odlično, vendar zaenkrat še nismo prišli do končnega izdelka – afriški čas.

Po odigranemu prvemu koncertu v Johannesburgu smo naslednji dan z dvema avtodomoma krenili proti Durbanu. Po vožnji skozi impresivne pokrajine, polne živo zelenih pašnikov in mizastih gora, smo prispeli v Durban, tretje največje južnoafriško mesto, ki s svojimi strmimi ulicami, obrnjenimi proti oceanu, hitro spomni na San Francisco.

Turistom bolj naklonjeno mesto kot Johannesburg je ostalo v spominu po živahnemu vrvežu in Indijskem oceanu, ki smo ga prvič uzrli v živo. Zvečer koncert v centru Durbana. Žur. Preko noči in dneva smo ostali v vili na obrobju Durbana. Bazen, tenis igrišče, črnski služabnik za košenje trate, pa en za pomivanje posode. Turbulentna država, pestra zgodovina, čudno veliki zidovi okoli bogataških rezidenc. Dan smo zaključili s koncertom  v bližnjem Pinetownu, na motociklističnem zboru – in to ni bilo zadnje rahlo bizarno koncerto prizorišče na turneji. Odšpilaš, spiješ pivo, si rečeš to je afrika in gremo dalje.

Po prostem dnevu, ki smo ga preživeli v Durbanu, in dolgi ter naporni vožnji  mimo po gričih posejanih vaseh je sledil koncert v Jeffreys Bayu, enemu izmed petih najbolj znanih surferskih središč na svetu. V idiličnem sushi baru smo na terasi igrali skupaj z Red Five Point Star, katerih glasba se je bolj ulegla v ušesa večerjajoči publiki kot naša. V Jeffreys Bayu smo prvič okusili indijski ocean in njegove, od začetka rahlo strašne valove.

Naslednji dan smo se vrnili del poti, da smo prišli v Grahamstown, manjše študentsko mesto (veliko kot Ljubljana). Tam smo odigrali najbolj vroč in divji koncert turneje [posnetek zgoraj]. Med koncertom so se po odru valili sodi, na katerih so prvotno stali zvočniki, tla dvorane v drugem nadstropju so se dobesedno majala v ritmu skakajoče množice, v očeh se je nabiral znoj in pozneje, ko smo se morali na hitro posloviti od mesta, ker se nam je mudilo v Cape town, še solzice. 900km je bilo med nami, od žura utrujenimi glavami in Cape Town-om, a smo dolgo ravno cesto ob gledanju skozi okno hitro prevozili in se znašli v drugem največjem mestu po številu prebivalcev v državi.

Ikonični Cape Town nas je pričakal s pogledom na Table Mountain in enourno vožnjo mimo »slumov«; niso bili edini, ki smo jih videli v Južnoafriški republiki, so bili pa največji. Ljudje pokriti s pločevino, skozi pa drvi avtocesta, polna avtombilov večjih od hiš v »slumu«. Ko smo se prebili v center, na ulico Long Street, kjer podnevi vladajo kavarne in restavracije in ponoči prostitutke in razpečevalci, smo se ustavili na kavi in s široko odprtimi očmi gledali vrvež okoli nas.

V Cape Townu smo odigrali tri koncerte in iz njega odšli polni raznoraznih vtisov - srečanje z bobnarjem Fokofpolisiekar, grožnje s pištolami in Sašov odgovor: »Yeah, bring your guns so we can take out our machine gun.« Šarmantno, nepredvidljivo in rahlo nevarno mesto.

Na poti nazaj v Johannesburg smo se ustavili v St. Francis Bayu, kjer smo odigrali koncert in opazovali surferje iz idilične peščene plaže. Dva dni preživeli kot gostje kraljice kalamarov, ki smo jo spoznali v Jeffreys Bayu. V Idilični hiški blizu oceana je čas hitro minil in že smo bili na maratonski vožnji v Praetorio, glavno mesto Južnoafriške republike. Nočna vožnja skozi neograjene ceste včasih izgleda kot mračna video igrica. Ali je nasproti vozeči tovornjakar še buden, pazi, zavij, krava na cesti. A je vožnja minila brez resnih zapletov, dokler nam eno  uro pred Johannesburgom ni izdihnil eden od avtodomov, kar je pomenilo, da smo morali nekaj ur čakati na nadomestno vozilo. Do koncerta smo se znašli v klubu in odigrali deseti koncert.  Naslednje dni smo preživeli v Johannesburgu, odigrali še zadnja dva koncerta in malce bolj spoznali Johannesburg ter njegovo nočno življenje.

V skoraj izključno črnskem klubu smo kot edini belci poslušali južnoafričane, ki naštevajo slovenske nogometaše [1 mesec pred svetovnim prvenstvom]. Markotu je bil odtujen mobitel, tako da imamo sedaj samo sliko babuna - ki radi pozirajo pred tablami do not feed baboons - ne pa tudi sliko pingvinov, ki smo jih srečali v St. Francis bayu. Najverjetneje smo videli tudi slona, vendar nismo sklepčni, če smo v daljavi videli slona ali skalo.

Hvala Andreju za organizacijo, Red Five Point Star ter Sašotu za družbo.

V tople kraje.

Za nami je nekaj odličnih koncertov, igrali smo na festivalu Eurosonic na Nizozemskem, skupaj z kolektivom DeMode napolnili dvorano Kset v Zagrebu, konec januarja se je topila Menza pri koritu in Pub 33 v Kopru. Prejšnji teden, v soboto, smo zaključili domače koncerte v Šentjurju - video spodaj.

Recenzija Eurosonic.
Fotke Kset.

Pred nami: v ponedeljek zgodaj zjutraj proti Milanu, nato odfrčimo v Egipt in nato proti Južnoafriški Republiki. Tam bomo greli odprte zaplate lastne kože naslednje tri tedne, medtem pa odigrali ducat koncertov med Johanesburgom in Cape Townom. Vidimo se v Gali Hali [24.3.], ko bomo z Red Five Point Star igrali ob vrnitvi na domač teren.

P.s. Če si želite razglednice, pošljite naslov na naš This e-mail address is being protected from spambots, you need JavaScript enabled to view it

Glasba za oglase, sprehode in pesnikove dolgove

Dušan Hedl nas je povabil k projektu Rokerji pojejo pesnike. Izbrala smo tekst Gregorja Kosija. V tem tednu smo posneli, zmiksali, sedaj objavljamo.

Sprehajam.

Desni klik na ime komada, shrani povezavo kot.

Kres v Celju

Glasbeno-organizacijska celica This Fire nas je povabila na koncert v Celje. Poleg nas so v lepem ambientu Kina Metropol igrali še Schanps in Larve iz Rijeke. Posrečen nabor bendov, odlična publika, ravno prav tesna dvoranica ter borbe z ravnotežjem, dežjem in lepilnim trakom. This fire; še bi prišli na kresovanje!

Fotografije je naredil Dušan Dobiaš, zadnji dve Lucija Janša. Hvala.

Ljubljana zapad

Če odmislimo občasne bolečine, očitne posledice brezmernosti, je bil vikend v Ljubljani super. V Kinu Šiški smo bili veseli, da je prišlo veliko ljudi in bili smo srečni, ko smo lahko poskakovali po tistem brezmejnem odru. Trema po dolgem času. Bobby Malone. Vroče, vrtoglave luči. Petrol z Nikšo neverjetni.

V petek pa Menza, Spencer in neponovljiv koncert. Lepotica na klaviaturah. Odličen zvok. Norenje v dvorani in totalen mir v glavi.

maybe these days are over, over now
and i loved it better than anyone else you know

Po četrkovi veliki dvorani smo se v soboto znašali v zrcalni zgodbi. Lučke niso migale, bilo smo natlačeni v sobici, le eno steno stran nas je poslušala soseda in igrali smo lahko le do desete, ko sta prišla dva modela s čudnimi kapami in hlačami zlikanimi na črto. Ni jima bila všeč ideja, da bi nadaljevali. Če ste tudi vi ponosen lastnik sobice, v katero stlačite bend in vsaj 20 ljudi, ne oklevajte kontaktirati.