Če odmislimo občasne bolečine, očitne posledice brezmernosti, je bil vikend v Ljubljani super. V Kinu Šiški smo bili veseli, da je prišlo veliko ljudi in bili smo srečni, ko smo lahko poskakovali po tistem brezmejnem odru. Trema po dolgem času. Bobby Malone. Vroče, vrtoglave luči. Petrol z Nikšo neverjetni.

V petek pa Menza, Spencer in neponovljiv koncert. Lepotica na klaviaturah. Odličen zvok. Norenje v dvorani in totalen mir v glavi.

maybe these days are over, over now
and i loved it better than anyone else you know

Po četrkovi veliki dvorani smo se v soboto znašali v zrcalni zgodbi. Lučke niso migale, bilo smo natlačeni v sobici, le eno steno stran nas je poslušala soseda in igrali smo lahko le do desete, ko sta prišla dva modela s čudnimi kapami in hlačami zlikanimi na črto. Ni jima bila všeč ideja, da bi nadaljevali. Če ste tudi vi ponosen lastnik sobice, v katero stlačite bend in vsaj 20 ljudi, ne oklevajte kontaktirati.